Še nimate ustvarjenega računa? Ustvari novega

Nastavitve

Pravna podlaga rabljene programske opreme

  • Zakonitost

8. 2. 2022

Prednosti nakupa rabljene programske opreme so zelo jasne, a ko nekdo prvič sliši za ta koncept, se pogosto sprašuje o zakonitosti izdelkov. Naj vas popeljemo skozi pravno ozadje rabljene programske opreme, da se boste lahko prepričali, da so izpolnjeni vsi pogoji ter ni razloga za kakršne koli pomisleke.

Upoštevajte, da vse informacije na tej strani veljajo samo za Evropski gospodarski prostor (države članice EU in EFTA).

Kaj določa zakon o prodaji rabljene programske opreme?

Stanje pravnega ozadja rabljene programske opreme se je dolgo časa postopoma razvijal. Na koncu je Sodišče Evropske unije leta 2012 sprejelo zelo jasno odločitev, s katero je potrdilo, da je prodaja rabljene programske opreme zakonita.

V sodbi Sodišča EU v primeru C-128/11 UsedSoft GmbH proti Oracle International Corp. je navedeno, da "Proizvajalec programske opreme ne more nasprotovati nadaljnji prodaji njegovih „rabljenih“ licenc, ki omogočajo uporabo njegovih programov, naloženih iz spleta. Izključna pravica distribuiranja kopije računalniškega programa, na katero se taka licenca nanaša, se izčrpa s prvo prodajo te kopije."

To pomeni, da je prodaja "rabljenih" in odvečnih programskih izdelkov zakonita. Ta sodba je ustvarila varen pravni okvir za celotno Evropsko unijo, ki zagotavlja pošteno in zdravo konkurenco na evropskem trgu.

V sodbi je navedeno tudi, da:

  • S trajno programsko opremo se lahko prosto trguje = lastništvo se lahko prenese z enega pridobitelja na drugega.
  • Pravice proizvajalca do distribucije se izčrpajo ob prvi prodaji programske opreme. Stranke, ki so kupile računalniški program na prostem trgu, lahko kupljeno programsko opremo uporabljajo in jo nato prodajo naprej (na primer posredniku programske opreme, kot je Forscope), če jo odstranijo in je ne uporabljajo več.
  • Tudi če je nadaljnja prodaja programske opreme izrecno prepovedana z licenčno pogodbo med proizvajalcem (= imetnikom avtorskih pravic) in prvim pridobiteljem, proizvajalec ne more nasprotovati nadaljnji prodaji te kopije. Za licenčno pogodbo velja evropsko pravo in točke, ki so v nasprotju z evropskim pravom, so neveljavne.
  • Med načini distribucije ni razlike. Programska oprema se lahko distribuira na fizičnem nosilcu (npr. CD, DVD) ali prek spleta (= digitalno). Imetnik avtorskih pravic ne more zahtevati nadomestila z nadaljnjo prodajo kopije programske opreme, ker je bilo ustrezno nadomestilo pridobljeno pri prvi prodaji.

Če želite izvedeti več, si oglejte pravno zgodovino rabljene programske opreme

Pogoji za prenos lastništva programske opreme

Kot je razvidno iz zgornjih informacij, je prodaja rabljene programske opreme zakonita. Kljub temu ne smete prezreti, da mora prenos lastništva še vedno izpolnjevati jasno določene pogoje.


Trajni izdelki, brez naročnine
Možnost prenosa lastništva ne velja za naročnine, saj pridobitelj ni lastnik izdelka (programska oprema se najame le za določen čas).


V celoti plačano
Pridobitelj ne postane lastnik programskega izdelka, dokler ga v celoti ne plača.


Prvi lastnik ga ne uporablja
Prvi lastnik ne preneha biti lastnik programskega izdelka, dokler ga ne odstrani in ga naredi neuporabnega zase.


Samo v EU in EGP
Pogoji za nadaljnjo prodajo se med državami razlikujejo, EU pa lahko nadzoruje samo pogoje za izdelke, ki so bili prvič prodani in s katerimi se trguje na njenem trgu.


Kaj se bo zgodilo v primeru revizije programske opreme?

V primeru revizije programske opreme je pomembno, da pokažete vso potrebno dokumentacijo za kupljene rabljene programske izdelke. Če tega ne storite, je vaša organizacija izpostavljena visokemu tveganju denarne kazni. Naše podjetje zagotavlja popolno dokumentacijo o lastništvu izdelkov, ki jih ponujamo (izjava o odstranitvi, račun in drugi zakonsko zahtevani dokumenti), po potrebi pa tudi pomoč pri reviziji, zato ni potrebno biti v skrbeh. Pri reviziji programske opreme izdelkov, ki jih ponujamo, še nismo zasledili niti enega primera negativnega stališča. Več o revizijah si lahko preberete v našem članku.

Kaj pravijo mediji o zakonitosti rabljene programske opreme?

Sodišče EU: prodaja rabljenih licenc za programsko opremo je v redu.

Evropsko sodišče pravi, da pravilo velja za kopije programske opreme na fizičnih nosilcih in prenesene z interneta. Sodišče je še navedlo, da ko programska družba proda "kopijo računalniškega programa", se odpravi njena "izključna pravica do distribucije", kar utira pot drugim podjetjem za prodajo rabljenih licenc.

Preberite celoten članek tukaj
(v angleščini)

To pomeni, da v skladu z zakonodajo EU podjetja s programsko opremo nimajo pravice, da uporabnikom preprečijo, da bi svoje digitalne prenose prodali drugim; pravica distributerja programske opreme do nadzora distribucije je po prvi prodaji izčrpana.

Torej, če prenesete kos programske opreme, ga lahko učinkovito prodate, če kopijo izbrišete na svojem trdem disku.

Preberite celoten članek tukaj
(v angleščini)

Najvišje evropsko sodišče je presodilo, da je trgovanje z rabljeno" licenco programske opreme zakonito in da avtor take programske opreme ne more nasprotovati nobeni nadaljnji prodaji. Ta sodba predstavlja precedens za trgovanje z licencami rabljene programske opreme po vsej Evropski uniji.

Preberite celoten članek tukaj
(v angleščini)

Pravna zgodovina rabljene programske opreme

Če želite izvedeti več o glavnih sodbah in direktivah EU, ki so vplivale na razmere na trgu rabljene programske opreme, si oglejte spodnji pregled.


2000

Nemško zvezno sodišče je odločilo, da se lahko računalniški program (različice OEM), ki ga je dal na trg proizvajalec ali je bilo na trg dano z njegovim soglasjem, nadalje razširja tudi brez pripadajoče strojne opreme.

Odločba Zveznega sodišča z dne 6. julija 2000, spis št. I ZR 244/97 (v nemščini)


2001

Direktiva EU 2001/29/ES, objavljena maja 2001, je uskladila izčrpanje avtorskih pravic, na katerem temelji celoten koncept rabljene programske opreme.

“Prva prodaja izvirnika ali primerkov dela s strani imetnika pravice ali z njegovim privoljenjem v Skupnosti izčrpa pravico do nadzora ponovne prodaje tega predmeta v Skupnosti.”

– Odlomek iz direktive 2001/29/ES


2005 

V predlogu za sprejetje predhodne odločbe Hoge Raad der Nederlanden (Nizozemska) v zadevi C-41/04 Levob Verzekeringen BV, OV Bank NV proti Staatssecretaris van Financiën iz maja 2005 je navedeno:

“S prvo prodajo kopije računalniškega programa v Skupnosti s strani imetnika pravice ali z njegovim dovoljenjem je pravica distribuiranja za to kopijo v Skupnosti izčrpana (člen 4(c)(2) Direktive 91/250). Na podlagi tega lahko prvi pridobitelj lastništvo reprodukcije prenese na tretjo osebo, ne da bi za to potreboval dovoljenje imetnika pravice. Prvi pridobitelj torej lahko s premoženjem v stvareh razpolaga kot lastnik.”

“Kot zakoniti pridobitelj originalnega nosilca podatkov lahko programsko opremo, ki je zapisana na njem, v skladu z njegovim namenom uporablja tudi tretja oseba. Prepoved prenosa pravice uporabe, ki jo je proizvajalec v pogodbi dogovoril s prvim pridobiteljem, ne zavezuje tretje osebe.


2006

Regionalno sodišče v Hamburgu je potrdilo, da izčrpanje avtorskih pravic velja tudi za posamezne kopije računalniškega programa, pridobljene z Microsoftovimi količinskimi licenčnimi pogodbami.

Regionalnega sodišča v Hamburgu v zadevi 315 O 343/06 (v nemščini)


2009

“S prvo prodajo kopije računalniškega programa v Skupnosti s strani imetnika pravice ali z njegovim dovoljenjem je pravica distribuiranja za to kopijo v Skupnosti izčrpana z izjemo pravice do nadzora nadaljnjega dajanja programa ali njegove kopije v najem.”

Direktiva 2009/24/ES Evropskega parlamenta in Sveta


2012

“Proizvajalec programske opreme ne more nasprotovati nadaljnji prodaji njegovih „rabljenih“ licenc, ki omogočajo uporabo njegovih programov, naloženih iz spleta”

“Izključna pravica distribuiranja kopije računalniškega programa, na katero se taka licenca nanaša, se izčrpa s prvo prodajo te kopije.”

Poleg tega izčrpanje pravice distribuiranja zajema prodano kopijo računalniškega programa, kakor je bila popravljena in posodobljena s strani imetnika avtorske pravice.”

“Sodišče poleg tega pojasnjuje, da mora prvotni pridobitelj materialne ali nematerialne kopije računalniškega programa, za katero je pravica distribuiranja imetnika avtorske pravice izčrpana, kopijo, ki jo je naložil v svoj računalnik, napraviti neuporabno takoj, ko jo nadalje proda.”

Sodba sodišča, zadeva C-128/11, UsedSoft GmbH proti Oracle International Corp.


2014 

Nemško zvezno sodišče je odločilo, da se lahko posamezne licence, ki se množično prodajajo prek kanalov količinskega licenciranja (vendar se obravnavajo kot ločene in z neodvisnimi pravicami uporabe), razdelijo in preprodajo različnim kupcem.

Odločba Zveznega sodišča z dne 11. decembra 2014, spis št. I ZR 8/13 (v nemščini)


2016

“Prvotni pridobitelj kopije računalniškega programa s pripadajočo licenco za neomejeno uporabo lahko kopijo in svojo licenco proda kot rabljeni novemu pridobitelju.”

Sodba sodišča, zadeva C-166/15 Aleksandrs Ranks in Jurijs Vasievics


2016

Nemška zbornica za javna naročila v Vestfaliji je v svoji odločitvi iz marca 2016 ocenila primer, v katerem je razpisovalec (ki je dejansko izključil dobavitelje rabljene programske opreme iz sodelovanja) kršil več temeljnih načel javnih naročil. Zbornica je med drugim navedla:

Zahteva po posebni vrsti pogodbe [v tem primeru SelectPlus med BMI in Microsoftom], ki na razpisu omogoča sodelovanje le nekaterim proizvajalcem, je v nasprotju z načeli zakona o javnih naročilih, kot so poštena konkurenca, preglednost in enaka obravnava.

Ponudnikova zahteva po “novih licencah” in s tem izključitev “rabljenih licenc” neposredno krši nemško zakonodajo o javnih naročilih.

Določanje določenega porekla, izdelka ali tehnologije je prepovedano v skladu z zakonom o javnih naročilih. Naročnik je dolžan določiti predmet javnega naročila produktno nevtralno.

Tehnična specifikacija se ne sme sklicevati na določeno proizvodnjo, poreklo, blagovno znamko, patent, tip itd., če to daje prednost ali izključuje nekatera podjetja ali nekatere proizvode. Če predmeta javnega naročila ni mogoče opisati dovolj natančno in na splošno razumljiv način, mora vsebovati dodatek “ali enakovredno”.

– Zbornica za javna naročila Vestfalije, Nemčija, odločba z dne 1. marca 2016, VK 1 - 02 / 16 (v nemščini)


Vaš izdelek je bil dodan v košarico